V tem poglavju bomo spoznali osnove programskega jezika GDScript. Če si že kdaj programiral v Pythonu, ti bo ta jezik zelo znan, saj mu je GDScript zelo podoben. Če pa še nisi programiral, pa ne skrbi, saj bomo začeli z osnovami. To poglavje je prirejeno po https://gdscript.com/ ter uradni dokumentaciji jezika GDScript.

Spremenljivke

Vsak programski jezik ima spremenljivke. Spremenljivke so kot škatle, v katere lahko shranimo podatke in do njih dostopamo kasneje. V GDScriptu spremenljivke definiramo z ključno besedo var, kateri sledi ime spremenljivke in nato enačaj = ter vrednost, ki jo želimo shraniti v spremenljivko.

var score = 0
var remaining_fuel = 99.9
var paused = false
var player_name = "matej"
var selected_weapon
var starting_grid_position

Tukaj lahko vidimo 6 spremenljivk. Prve 4 so že initializirane, kar pomeni, da smo jim določili vrednost. Ostali dve pa sta neinitializirani, kar pomeni, da še nista dobili vrednosti in sta tako null.

Tipi spremenljivk

Spremenljivke so lahko različnih tipov. V zgornjem primeru smo uporabili 4 različne tipe spremenljivk:

• int (celo število, 64bit)
• float (decimalno število)
• bool (logična vrednost, samo true ali false)
• string (tekst)

Poleg teh tipov obstaja še mnogo drugih, ki jih bomo spoznali kasneje.

V zgornjem primeru smo pustili, da Godot sam ugotovi tip spremenljivke. Takšnim spremenljivkam rečemo, da so dinamične in jim lahko tip poljubno spreminjamo.

var score = 0
score = "to je zdaj string"

V tem primeru je spremenljivka score najprej tipa int, nato pa smo ji dodelili vrednost tipa string.

Za hitro prototipiranje je to super, vendar pa je v večjih programih boljša praksa, da spremenljivkam sami določimo tip. Tako se lahko izognemo napakam, ki bi se lahko pojavile zaradi napačnega tipa spremenljivke. Spremenljivki lahko določimo tip na dva načina:

# Prvi način
var score: int = 0
var remaining_fuel: float = 99.9
var paused: bool = false
var player_name: string = "matej"

# Drugi način
var score := 0
var remaining_fuel := 99.9
var paused := false
var player_name := "matej"

Pri prvem načinu moramo sami določiti tip spremenljivke, pri drugem pa to naredi Godot sam. Razlika se pojavi, če bi želeli spremenljivki dodeliti vrednost drugega tipa.

var score: int = 0
score = "to je zdaj string" # napaka

Parse Error: Cannot assign a value of type "String" as "int".
Parse Error: Value of type "String" cannot be assigned to a variable of type "int".

Godot nam bo vrnil napako s prijaznim sporočilom, s katerim si lahko pomagamo pri odpravljanju napake. Priporočam, da poskušate vsaki spremenljivki določiti tip, saj se boste tako izognili marsikateri napaki.

Operacije

Nad spremenljivkami lahko izvajamo različne operacije, kot naprimer matematično seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje.

var a: int = 5
var b: int = 3

print(a + b) # 8
print(a - b) # 2
print(a * b) # 15
print(a / b) # 1 hmm, to je pa malce čudno

Pri nekaterih operacijah je tip spremenljivke pomemben. Če delimo dve celo števili, bo rezultat tudi celo število. Če želimo decimalni rezultat, moramo eno od števil spremeniti v decimalno.

var a: int = 5
var b: int = 3

print(a / b) # 1
print(a / float(b)) # 1.6666666666666667

Zelo pomembna operacija je tudi modulo, ki vrne ostanek pri deljenju dveh števil.

var a: int = 5
var b: int = 3

print(a % b) # 2

To operacijo si zapomnite, saj jo bomo kar redno uporabljali.

Pri programiranju so pomembne tudi primerjalne operacije, ki vrnejo logično vrednost true ali false.

var a: int = 5
var b: int = 3

print(a > b) # true
print(a < b) # false
print(a == b) # false
print(a != b) # true

Med spremenljivkami tipa boolean pa poznamo tri zelo pomembne logične operacije: and, or in not.

var a: bool = true
var b: bool = false

print(a and b) # false
print(a or b) # true
print(not a) # false

Te opracije sledijo sledečim praivilom:

• and vrne true, samo če sta oba izraza true
• or vrne true, če je vsaj en izraz true
• not vrne true, če je izraz false

Pogojno izvajanje kode

V programiranju je zelo pomembno, da lahko izvajamo določen del kode samo, če je določen pogoj izpolnjen. To naredimo s pomočjo if stavka.

GDscript ima podobno sintakso kot Python, za to si lahko pomagamo z gradivom za python

var a: int = 5

if a > 3:
    print("a je večji od 3")

Vedno ko v Godotu vidimo : na koncu vrstice, pomeni, da moramo naslednji blok kode zamakniti za en tab.

V tem primeru bo izpisano a je večji od 3, saj je pogoj a > 3 resničen. If stavek lahko tudi razširimo z else in elif.

var a: int = 5

if a > 3:
    print("a je večji od 3")
elif a == 3:
    print("a je enak 3")
else:
    print("a je manjši od 3")

V pogoju lahko uporabljmo tudi logične operacije.

var a: int = 5
var b: int = 3

if a > 3 and b < 5:
    print("a je večji od 3 in b je manjši od 5")

Funkcije

Funkcije so zelo pomemben del programiranja, saj nam omogočajo, da določen del kode zapakiramo v funkcijo in jo kasneje uporabimo večkrat. Funkcijo si lahko nekako predstavljamo kot sceno, narejeno iz nodov, ki jo lahko večkrat uporabimo v različnih scenah. Fukcija <=> scena in vrstica kode <=> node.

Funkcijo definiramo z ključno besedo func, ki ji sledi ime funkcije in nato oklepaji in dvopičje ():. V naslednjih vrsticah sledi galvno telo funkcije, ki mora biti zamaknjeno!

func pozdravi():
    print("Hello, World!")

pozdravi() # Hello, World!

Funkcijam lahko podamo tudi argumente, ki jih uporabimo znotraj funkcije. To so spremenljivke, ki jih lahko podamo, da so dostopne znotraj funkcije.

func pozdravi(ime: string):
    print("Hello, " + ime + "!")

pozdravi("matej") # Hello, matej!

Funkcije lahko tudi vračajo vrednosti.

func sestej(a: int, b: int) -> int:
    return a + b

var rezultat = sestej(5, 3)
print(rezultat) # 8

Vračanje (angl. return), prekine z izvajanjem funkcije.

func sestej(a: int, b: int) -> int:
    print("zacetek")
    return a + b

    print("konec")

var rezultat = sestej(5, 3)

# izpiše "zacetek"
# "konec" pa se ne bo nikoli izpisal, ker return prekine izvajanje funkcije

Vidimo, da lahko argumentom funkcije in njeni vrednosti določimo tip. To je zelo uporabno, saj se tako izognemo marsikateri napaki. Kot primer si poglejmo naslednjo funkcijo.

func sestej(a, b):
    return a + b

sestej("5", 3) # napaka

Dobimo napako, ampak šele, ko program dejansko izvedemo. Če bi imeli določen tip argumentov, bi napako videli že med pisanjem kode.

func sestej(a: int, b: int) -> int:
    return a + b

sestej("5", 3)

Cannot pass a value of type "String" as "int".
Invalid argument for "sestej()" function: argument 1 should be "int" but is "String".

Zanke (loopi)

Zanke (angl. loopi) so en ključnih konceptov programiranja. Uporabljamo jih, kadar si želimo opisati ponavljanje, isaknje čez nek nabor, programirati z zbirkami…
Poznamo več vrst zank, med najbolj znane pa spadajo:

• for
  • for i in range(10):
  • for block in blocks_arr:
• While
  • while a < 100 :

Pri GDscriptu se opazi očitna podobnost s jezikom Python, za to so gradiva za python pri učenju programiranja v GDscriptu pogosto zelo uporabna.
Zanke smo si lansko leto v Pythonu zelo podrobno pogledali, gradivo pa lahko pogledate na Lanski spletni strani.

while loop

Je zanka, ki nam omogoča izvajati kodo, DOKLER (angl. while) neka trditev drži.

i:int = 0

while i < 5:
    print(i)
    i += 1

#0
#1
#2
#3
#4

Na začetku nastavimo spremenljivko i na 0
V vsaki iteraciji najprej i izpišemo, potem pa jo povečamo za 1.
To ponavljamo toliko časa, dokler i ne nastavimo na 5. Takrat i < 5 ne drži več, in zanka se zaključi

for loop

Zanka for je rahlo bolj kompleksna kot while, je pa tudi veliko pogosteje rabljena.
Predstavljamo si jo lahko na primeru,

    for n in numbers:
        ...

ki si ga lahko preberemo kot Za vsako številko n iz nabora numbers….
V angleščini bi bilo to For every number n…, od koder tudi izvira ključna beseda for.

Isti program kot zgoraj lahko z zanko for napišemo tako:

for i in range(5):
    print(i)
#0
#1
#2
#3
#4

Za isto funkcionalnost smo uporabili le 2 vrstici kode, ta pa je tudi bolj berljiva.

Funckija range(n) nam pomaga, ko želimo izvesti točno n iteracij. Za nas v ozadju zgradi vrsto (angl. range) po kateri iteriramo. 0, 1, 2, 3, 4
Vrsta se začne z n, ter gre do n, in n-ja ne vključuje.

Zanko for, pogosto uporabljamo tudi, ko iteriramo po nekem naboru objektov, ki smo ga prej shranili. Poglejmo si primer, ki izpiše imena vseh Nodov ki so pripeti (children) na naš node.

for n in self.get_children(): # za vsak node n, v naboru otrok get_children()
    print(n.name) # poglej node n, izberi njegovo ime `name` in ga izpiši